Zakon o duševnem zdravju

Poslanci Državnega zbora R Slovenije so na zadnji redni seji v tem mandatu s 60 glasovi za in nobenim proti podprli predlog zakona o duševnem zdravju. Zakon je nastajal dolgih 15 let, na potrebo po njegovem čim prejšnjem sprejetju pa so v zadnjem času najbolj glasno opozarjali svojci oseb s težavami v duševnem zdravju, predstavniki nevladnih organizacij ter nekateri ostali strokovnjaki. Z njegovim sprejetjem je tako odpravljena pravna vrzel v zvezi s postopkom hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami proti njihovi volji, na katero je leta 2003 opozorilo tudi Ustavno sodišče R Slovenije. Zakon uvaja tudi številne druge novosti, ki so podrobneje predstavljene v nadaljevanju. Zlasti pa je pomemben zato, ker predstavlja pravno podlago za pripravo Nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja, hkrati pa pomeni tudi prvi korak v smeri sistemske ureditve področja duševnega zdravja in varovanja pravic oseb, ki se soočajo z duševnimi motnjami.

Novico si lahko preberete na spletnih straneh časopisa Dnevnik.

Besedilo zakona o duševnem zdravju si lahko v celoti ogledate tukaj.

Vabimo vas, da si ogledate skupno sporočilo za medije Koordinacije nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja ter Odbora svojcev oseb s težavami v duševnem zdravju Slovenije.

Predlog zakona o duševnem zdravju zlasti:

- določa mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje;

- vzpostavlja pravno podlago za sprejem Nacionalnega programa varovanja duševnega zdravja, ki bo opredelil strategijo skrbi in akcijski načrt za duševno zdravje, cilje, organizacijo, razvoj in naloge mreže javnih služb za duševno zdravje, nosilce nalog za uresničevanje nacionalnega programa in podlago za evalvacijo nacionalnega programa;

- opredeljuje pravice oseb v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje, zlasti v oddelkih pod posebnim nadzorom ter postopke za njihovo varstvo. Predlog zakona namenja posebno varstvo oziroma določa postopke in odgovornosti za hospitalizacijo in zdravstveno obravnavo brez soglasja osebe. Za omejevanje pravic so določeni pogoji, postopki in nadzorni mehanizmi za njihovo uveljavljanje. Predlog zakona prav tako poudarja načelo sorazmernosti, da se mora vsako omejevanje pravic izvajati z za osebo najmanj restriktivno obliko ter najkrajši možni čas;

- opredeljuje pravico do zastopnika v vseh postopkih obravnave v mreži izvajalcev za duševno zdravje. Oseba z duševno motnjo je velikokrat v situaciji, da ne more sama varovati svojih pravic, zato predlog zakona uveljavlja sistem zastopništva. Zastopnik bo lahko zastopal osebo v postopkih obravnave v mreži izvajalcev na področju duševnega zdravja, ko oseba ne bo mogla samostojno varovati svojih pravic, ali ko bo menila, da so bile njene pravice kršene. Za zastopnika je predvideno dodatno izobraževanje in poseben izpit;

- določa, da bo v postopkih pred sodiščem osebo obvezno zagovarjal odvetnik;

- opredeljuje pogoje in način imenovanja zastopnikov, koordinatorjev nadzorovane obravnave in koordinatorjev storitev;

- ureja postopek sprejema v psihiatrično bolnišnico in socialno varstveni zavod oziroma v nadzorovano obravnavo;

 - ureja postopek podaljšanja zadržanja, odpust in premestitev iz psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda;

- opredeljuje posebne metode zdravljenja in posebne varovalne ukrepe, postopke za njihovo izvajanje ter nadzor nad izvajanjem;

- vzpostavlja pravno podlago za obravnavo oseb z duševnimi motnjami v njihovem lokalnem okolju, in sicer v dveh oblikah, glede na potrebe osebe: 

1) nadzorovana obravnavo za osebe s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se bo izvajala v lokalnem okolju pod nadzorom koordinatorja nadzorovane obravnave, ki ga bo imenovala psihiatrična bolnišnica, v sodelovanju s socialnimi in drugimi službami. Poudarek pri nadzorovani obravnavi bo na kontinuiteti zdravljenja osebe v lokalnem okolju izven psihiatrične bolnišnice,

2) obravnava v skupnosti na podlagi interdisciplinarnega načrta storitev, ki se bo s sodelovanjem in pomočjo različnih strokovnjakov predvidoma izvajal v okviru za to pristojnih nevladnih organizacij pod nadzorom koordinatorja storitev. Pri obravnavi v skupnosti bo bolj kot na zdravljenju poudarek na rehabilitaciji in pomoči pri vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v družbeno življenje.

Sledi opis nekaterih preteklih, a še vedno aktualnih dogodkov povezanih s sprejemanjem zakona o duševnem zdravju:

Poslanci Državnega zbora R Slovenije so 10. julija opravili drugo branje zakona o duševnem zdravju. Različne poslanske skupine so vložile več dopolnil, med katerimi je opozicijska LDS opozorila na določila, ki po njihovem neustrezno urejajo posebne metode zdravljenja. Menijo namreč, da so le-te določene preveč strogo in bi bilo presojo o njihovi uporabi potrebno prepustiti psihiatrom. S tem pa se ni strinjala večina poslancev, saj so prepričani, da predlagano dopolnilo ni ustrezno, uporaba posebnih metod zdravljenja pa v zakonu že opredeljena.

Člani matičnega odbora Državnega zbora za zdravstvo so na svoji 33. redni seji, ki je potekala 1. julija, opravili drugo branje Predloga zakona o duševnem zdravju, kjer so največ polemike sprožile omejitve pri posebnih metodah zdravljenja, zlasti zdravljenje z odmerki zdravil, višjimi od tistih, ki jih predpiše njihov proizvajalec.

Predlog zakona o duševnem zdravju v drugi obravnavi je na 9. redni seji, ki je potekala 17. junija, podprla tudi Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Seje so se poleg predstavnikov Ministrstva za zdravje in Ministrstav za delo, družino in socialne zadeve udeležili tudi predstavniki nekaterih nevladnih organizacij, ki so izrazili svoja stališča in poglede na nujnost po nadaljnji obravnavi oblikovanega dokumenta. Društvo Ozara Slovenija je zastopal njen predsednik mag. Bogdan Dobnik.

Še pred tem so poslanci Državnega zbora 22. maja opravili prvo obravnavo Predloga zakona o duševnem zdravju. Večina se je strinjala, da je ta po skoraj 15. letih zapletov pri pripravi nujno potreben. Od navzočih poslancev je za nadaljnjo obravnavo zakona glasovalo 66 poslancev, proti pa eden. Koalicijski poslanci so poudarili dolgotrajno usklajevanje zakona z različnimi strokami in ga označili kot primerno izhodišče za sistemsko ureditev področja duševnega zdravja. Poslanci opozicije pa so opozorili, da je predvideni nadzor nad psihiatrijo še vedno pretiran, veliko vprašanje pa je po njihovem tudi, kdaj bodo izboljšave zanje zares zaživele.