|
 |
Predstavitev projektov
Okrogle mize in predavanja
Društvo vsako leto organizira več tematskih okroglih miz in predavanj, s katerimi želimo opozoriti strokovno in laično javnost ter predstavnike državnih institucij na reševanje problematike s področja duševnega zdravja.
S to dejavnostjo želimo vplivati na spremembo stališč, ki jih širša javnost zavzema v odnosu do duševnega zdravja ter duševnih motenj in večati zavest o tem, da je duševno zdravje ravno tako pomembno kot telesno zdravje.
Teme na okroglih mizah so praviloma interdisciplinarne, med nje sodijo: stanovanjska politika, ki zadeva osebe z duševnimi motnjami, odgovornost lokalnih skupnosti in države pri reševanju problematike duševnega zdravja, zaposlovanje težko in težje zaposljivih, pravice ljudi z duševnimi motnjami in zakonodaja, trženje ponudbe dobrodelnih organizacij…
Strokovne konference
Strokovne konference so pomemben vidik našega delovanja, saj na ta način ohranjamo stik s strokovno javnostjo in razvijamo našo dejavnost.
Pri izbiri tem izhajamo iz aktualne problematike na področju duševnega zdravja in iskanju možnosti skupnega sodelovanja med uradno psihiatrijo in nevladnimi organizacijami, kot izvajalkami služb skupnostne skrbi za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Med pomembne cilje umeščamo implementacijo ugotovitev konferenc v pravilnike in zakone, ki opredeljujejo to področje dela.
Dobrodelni koncerti
Širšo javnost na problematiko duševnega zdravja najlažje opozorimo s pomočjo znanih in slavnih ljudi. K sodelovanju tako povabimo umetnike, ki izrazijo pripravljenost za pomoč in v skladu s tem organiziramo prireditve v večjem ali manjšem obsegu.
Svetovni dan zdravja
Na svetovni dan zdravja (7. aprila), kot ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) želimo na javnih mestih po vsej Sloveniji opozoriti na problematiko duševnega zdravja.
Prireditve, ki jih organiziramo skupaj s Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani, so namenjene širši javnosti, cilj pa je predstaviti dejavnosti v katere se imajo možnost vključevati ljudje z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in pospešiti vključevanje potencialnih uporabnikov v dejavnosti društva ter vzbuditi zavedanje, da kljub omejitvam na zdravstvenem področju lahko udejanjajo svoje potenciale.
Svetovni dan duševnega zdravja
Na Svetovni dan duševnega zdravja (10. oktober) na vseh enotah društva potekajo številne promocijske dejavnosti, namenjene osveščanju javnosti o duševnem zdravju ter pomenu skrbi zanj. Vsaka enota se predstavii na svoj način, skupno vsem pa je, da organizirajo dan odprtih vrat. Tako so v prostorih enot na ogled razstave različnih izdelkov, ki nastajajo v okviru programov društva, pripravili pa tudi kratek kulturni program, s katerim uporabniki storitev predstavijo svoje avtorske literarne prispevke. Nekatere enote povabijo medse še predavatelje – strokovnjake različnih strok, ki uporabnikom ter ostalim navzočim približajo vsebino svojega dela.
Z različnimi aktivnostmi na Svetovni dan duševnega zdravja skušamo razbiti številne stereotipne predstave o ljudeh s težavami v duševnem zdravju, obenem pa vzbuditi zavedanje v javnosti, da lahko ti ljudje ob ustrezni podpori, navkljub nekaterim omejitvam, ki izvirajo iz narave motnje, udejanjajo svoje potenciale. S programom želimo poudariti pomen ustrezne skrbi za duševno zdravje ter vplivati na demistifikacijo psihiatričnih bolnišnic ter ostalih izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje. Osrednji cilj programa je predstavitev tematike duševnega zdravja širši javnosti ter predstavitev dejavnosti in programov, v katere se lahko vključijo ljudje s težavami v duševnem zdravju in njihovi svojci.
Mednarodni teden možganov
Teden možganov je širša mednarodna akcija osveščanja javnosti o dosežkih in pomenu nevroznanstvenih raziskav (v izvirniku Brain Awareness Week), s katero skušajo strokovnjaki opozoriti laično javnost na vse vidike nevroznanosti - od molekule do višjih živčnih funkcij in od normalnega delovanja do bolezni ter zdravljenja. Dejavnosti v tem tednu izvajajo posamezniki, skupine strokovnjakov in predstavniki vladnih in nevladnih organizacij, njihovi smotri pa so izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in organizacijski, s temeljnim ciljem osveščanja javnosti o koristih in obetih nevroznanstvenega raziskovanja za posameznika in družbo. Aktivnosti potekajo v tretjem tednu marca, akcijo Tedna možganov pa uspešno izvaja že več kot 60 držav in 1600 organizacij. Vsebine in aktivnosti so prilagojene posamezni državi glede na pereče probleme s katerimi se srečuje. Zaradi stigmatiziranosti duševnih motenj in njihove še vedno slabe prepoznavnosti, so duševne motnje že dve leti stalna tematika v okviru Tedna možganov tudi v Sloveniji.
Vsebina dejavnosti izhaja iz prodročja nevroznanosti v vsej svoji širini in se odvija v okviru različnih aktivnosti, katerih namen je predstavitev živčevja, njegovega delovanja v normalnih in bolezenskih razmerah ter predstavitev nevroznanstvenega raziskovalnega dela na vseh področjih znanosti, ki se ukvarjajo z živčevjem, od nevrobiologije do psihologije. Laični javnosti se predstavi različne pomembne tematike v obliki predavanj, delavnic, spletnih strani in demonstracij ter prezentacij na računalniku. Prikazane so različne raziskovalne tehnike, načini preiskovanja v medicini, načini preiskušanja višjih spoznavnih funkcij s posebnimi testi. Laični javnosti se na ta način približa in skuša razložiti procese, ki potekajo v možganih. Pomemben delež vsebin je povezan z duševnim zdravjem.
Teden vseživljenjskega učenja
V projekt Teden vseživljenskega učenja se vključujemo z dnevom odprtih vrat in programom za vse, ki jih zanima ali se želijo vključiti v delo društva in dejavnosti, ki jih ponuja.
Vključevanje v ta projekt daje možnost za promocijo in vzpodbudo vsem, ki imajo duševne motnje ali so odrinjeni na rob, da se dejavno vključijo v kreativne, delavne in učne programe.
Letno srečanje
Za člane, uporabnike in svojce organiziramo letno srečanje, ki je razdeljeno na dva ločena sklopa. Na prvem, plenarnem delu, udeleženci poslušajo različna predavanja vodilnih domačih strokovnjakov na področju preventive, zdravljenja in rehabilitacije duševnih motenj. Drugi del je namenjen pregledu delovanja programov društva, ki zajema analizo potreb po izboljšanju programov ter njihovih nadaljnjih širitvah v nove lokalne skupnosti, pregled izpolnjenih planov dela ter obrazložitev del in nalog, ki jih v nismo uspeli realizirati. Pomemben del programa je namenjen predstavitvi vseh pomembnejših aktivnosti, ki smo jih v preteklih letih izpeljali na področju preventive, promocije ter krepitve duševnega zdravja prebivalcev Slovenije.
Osnovni namen letnega srečanja je v skladu s poslanstvom in cilji društva omogočiti skupno srečanje uporabnikov, njihovih svojcev ter neposrednih izvajalcev storitev. S tem želimo organizirati srečanje vseh udeležencev in akterjev ter skupaj z njimi oceniti realizacijo zastavljenih načrtov dela. Osnovni namen je tako pregled minulega dela, priprava smernic za nadaljnji razvoj društva ter oblikovanje morebitnih novih standardov in normativov za storitve in programe, ki jih bomo z upoštevanjem uporabniške perspektive razvijali v prihodnje.
Mednarodne športne igre
Ozarine igre dobre volje so tradicionalno večdnevno mednarodno športno, kulturno, strokovno in družabno srečanje ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, njihovih svojcev, strokovnjakov, prostovoljcev in vseh drugih, ki jih povezuje skrb za duševno zdravje posameznika v družbi.
Na Ozarinih igrah dobre volje se udeleženci pomerijo v športnih disciplinah: mali nogomet, košarka - streetball, pikado, šah, namizni tenis, tenis, odbojka, badminton, kegljanje, vlečenje vrvi, biljard, balinanje. Ob športnih dogodkih pa dogajanje popestrijo tudi kulturno-družabni dogodki.
Mednarodne športne igre pritegnejo okoli 300 udeležencev iz več evropskih držav (Hrvaška, Avstrija, Italija, Litva, Ukrajina, Slovenija, Madžarska, Češka, Nemčija..) in so dobra osnova za krepitev medsebojnega sodelovanja vseh, ki imamo tako ali drugače opravka s področjem duševnega zdravja. So tudi enkratna priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj s tega področja dela; za uporabnike pa priložnost, da se srečajo s sebi podobnimi ljudmi iz različnih okolij ter se udeležijo športnih, kulturnih, družabnih, strokovnih in ostalih prireditev. |
|
|
