Prejšnji teden je v Zrečah potekal 8. KONGRES SOCIALNEGA DELA, na katerem je z dvema prispevkoma sodelovala tudi Ozara Slovenija. Zaradi novih izzivov, ki jih je povzročila pandemija virusa covid-19, so predavatelji spregovorili tudi o vlogi in nalogah socialnega dela v izrednih okoliščinah v družbi. V zadnjih letih namreč skušamo obvladovati številne nove izzive, na primer veliko povečanje nasilja v družini, še večja neenakost, popolna izolacija nekaterih družbenih skupin, izražanje želja po privatizaciji javnega sektorja, itd.

Socialno delo je v svojem jedru povezovalno, spodbuja sodelovanje in pripomore k oblikovanju celostnih odgovorov na vedno nove izzive. Čas izrednih razmer pa nas še bolj spodbuja k raziskovanju našega dela, pristopov in naše uspešnosti pri spoprijemanju z izzivi uporabnikov in uporabnic kot tudi izzivov same stroke in znanosti socialnega dela. V tem kontekstu se kot pomembno vprašanje poraja tudi, kakšne kompetence potrebujemo socialne delavke in socialni delavci za delo v spremenjenih razmerah in kako lahko s temi kompetencami postanemo spoštljivi in odgovorni zavezniki ljudi.

 

S predstavitvijo online podporne skupine in tehnike tapkanja kot nove metode dela pri spoprijemanju s posledicami covida-19 je zbrane nagovorila vodja programa Mreže pisarn za informiranje in svetovanje na Ozari Slovenija Tanja Velkov Garagić. Podporna skupina je v času epidemije pomenila varen prostor, kjer so uporabniki lahko izrazili strahove tako zaradi ukrepov kot zaradi samega virusa. Tehnika tapkanja se je vnovič izkazala kot učinkovito orodje pri obvladovanju tesnobe, ki je bila pri uporabnikih naših storitev vidno povečana v času strogih ukrepov ter se pokazala kot potencialno novo orodje na področju socialnega dela, ki prispeva h krepitvi moči ter čustveni in telesni razbremenitvi.

 

S pomočjo uporabnikov, vključenih v Ozarine programe, ter zaposlenih znotraj združenja je nastala tudi raziskava o vplivu covida-19 na duševno zdravje žensk in moških. O raziskavi in njenih rezultatih je spregovorila Ana Kalin, strokovnjakinja s področja enakosti spolov. Pandemija je, na podlagi rezultatov raziskav, poslabšala položaj žensk v družbi in povečala neenakost med spoloma, med drugim pa se je poslabšalo tudi duševno zdravje žensk. Dotaknila se je tudi dejstva, da je o posledicah covida na spola le malo govora, tudi zaradi ukrepov ali politik, ki skoraj ne upoštevajo vpliva spolnih stereotipov in družbenih vlog na priložnosti žensk in moških.

Vir: https://www.fsd.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/kongres/uvodnik/