V Ozari Slovenija smo se odločili, da bomo v mesecih septembru in oktobru, ko zaznamujemo kar dva za to področje izjemno pomembna dneva – svetovni dan preprečevanja samomora in svetovni dan duševnega zdravja, pripravili poseben dogodek, na katerega vas prijazno vabimo. Dogodek, ki smo ga poimenovali Kriplov zagovor in bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma potekal v petek, 20. oktobra, s pričetkom ob 18.00, je namenjen razbijanju trdno zasidranih tabujev, povezanih z invalidnostjo, duševnimi težavami in samomorom ter je razdeljen na dva dela:
- 1. del: je namenjen ogledu izvirne avtorske gledališke igre z naslovom Kriplov zagovor
- 2. del: je namenjen predstavitvi avtobiografije z naslovom Življenje v podzavesti. Borec – dnevnik nekega strahopetca ter pogovoru z avtorjem in strokovnjakom dr. Aleksandrom Zadelom
Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom Varuha človekovih pravic RS g. Petra Svetine. Vstop je prost, vstopnice pa je mogoče rezervirati na elektronskem naslovu andreja.udovic@ozara.org ali preko spletne strani Cankarjevega doma.
Kratek program dogodka
- ob 18.00 ogled gledališke predstave Kriplov zagovor
- od 18.55 do 19.15 krajši odmor
- ob 19.15 predstavitev romana Življenje v podzavesti ter pogovor z avtorjem Simonom Šerbinkom in strokovnjakom dr. Aleksandrom Zadelom
- zaključek prireditve ob 20.00
- po zaključku sledi druženje s pogostitvijo
Kratek opis gledališke igre Kriplov zagovor
Kriplov zagovor je izvirna avtorska gledališka igra in je nadaljevanje sodelovanja igralca Simona Šerbinka, obojestranskega podkolenskega amputiranca, ter režiserja Matjaža Latina, ki sta pred dobrim letom ustvarila uspešno monodramo Krhkost. Monodrama Krhkost je nastala po eseju znanega francoskega filmskega ustvarjalca Jeana-Clauda Carrièra, medtem ko je Kriplov zagovor nastal po avtobiografski zgodbi Simona Šerbinka. Kriplov zagovor je »komedija«, ki na izviren način prikazuje igralčevo avtobiografsko zgodbo o rehabilitaciji in vključevanju invalidov v družbo. Predstava tematizira različne vrste invalidnosti, tako telesne kot duševne diagnoze. Igralec svojo osebno zgodbo predstavlja na na videz sproščen način, ob tem pa z veliko mero družbene kritike in samoironije. Predstava ob tem odpira in hkrati podira različne tabuje, povezane z invalidnostjo, ter posega v boleče osebne in socialne teme. Ključnega pomena je vsekakor razgaljenje – iskreno in intimno podajanje osebne zgodbe igralca, ki mu je usodno zaznamovala življenje in ga stigmatizirala. Vendar je igralec Simon Šerbinek kljub izgubi obeh nog po poskusu samomora ponovno našel smisel, dokončal dve fakulteti in si ustvaril družino.
Kratek opis romana Življenje v podzavesti. Borec – dnevnik nekega strahopetca
Avtor, v knjigi se je poimenoval Alen, je sam doživel vse, kar je opisano v zgodbi. Zgodba je sicer subjektivna in v določenih delih pretirana, zato avtor opozarja, naj jo bralec bere z distanco. Osnovna zgodba govori o odločitvi, da človek s težavami v duševnem zdravju ter po poskusu samomora želi obračunati s svojo preteklostjo, da bi lahko na novo zaživel. Pri tem mu psihiater svetuje to odločitev, ki v zgodbi nastopa kot objektivni komentator Alenove zgodbe. Alen opisuje v svojem dnevniku stanje psihoze in recidiva. Opisuje ga, medtem ko se zdravi na psihiatriji. Za svojo zgodbo prosi svoje življenjske spremljevalce, da mu pomagajo s svojim videnjem. Tako se v zgodbo vključijo naslednji liki: psihiater, prijatelj, režiser in profesorica. Alen opisuje svoje stanje, kjer prihaja do regresije, kjer se vrača tudi v otroštvo, v dijaške dni in nato študentsko življenje, ki je bilo polno vzponov in padcev. Na predstavitvi bo ob Simonu Šerbinku sodeloval v pogovoru še psiholog dr. Aleksander Zadel.