Samomor je pereč svetovni družbeni problem in vsako tretjo soboto v novembru, letos je to sobota, 18. november, v mnogih državah sveta pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention) potekajo številne aktivnosti kot izraz sočutja in solidarnosti do vseh, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega (International Survivors of Suicide Loss Day ali krajše Survivor Day).
Tudi v Sloveniji že sedmič zapored (od leta 2017) zaznamujemo mednarodni dan v skupni povezavi Združenja Ozara Slovenija, Inštituta Rahločutnost in Med.Over.Net ter pozivamo k solidarnosti in povečanju zavedanja o vplivu travmatične izgube bližnjega zaradi samomora na življenje bližnjih.
V Sloveniji sta v letu 2022 zaradi samomora umrli 402 osebi, kar pomeni, da je vsak dan več kot ena slovenska družina izgubila svojca. Mednarodne raziskave in klinična praksa kažejo na kompleksno doživljanje žalujočih, ki zahteva dobro razumevanje okolice, da lahko podpre tiste najbolj prizadete.
Smrt bližnjega zaradi samomora, še posebno, če je oseba priča samomoru, je lahko huda travmatična izkušnja, ki povzroči krizo in stisko v družini in pri posameznih družinskih članih. Ko izgubi bližnjo osebo, se žalujoči po samomoru lahko spopada z mnogimi težkimi občutki, kot so občutek izjemne bolečine, samote, sramu, žalosti, krivde, jeze. Obenem se lahko vedno znova sprašuje, zakaj je oseba to naredila in ali bi bilo mogoče dogodek preprečiti.
Za proces okrevanja, da lahko žalujoči travmatično izkušnjo predelajo in integrirajo v svojo življenjsko zgodbo ter razrešijo njen vpliv na sedanjost in življenje v prihodnosti, so potrebni čas, primerna strokovna podpora in vodenje ter veliko sočutja. Posebno strokovno pomoč in podporo potrebujejo tudi otroci in mladostniki, da ne ostanejo sami in da lažje izrazijo svojo stisko.
Več informacij:
Bogdan Dobnik, Ozara Slovenija: bogdan.dobnik@ozara.org, 031 331 877, http://www.ozara.org
Violeta Irgl, Inštitut Rahločutnost: info@rahlocutnost.si, 041 370 004, http://www.rahlocutnost.s
Andreja Verovšek, Med.Over.Net: zavod@over.net, 040 464 340, https://zavod.over.net
Viri, kjer lahko najdete uporabne strokovne in poljudne informacije
žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in v literaturi.
Organizacije za pomoč:
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka.
Kadar je stiska zelo huda in/ali osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na nujne številke:
– dežurni zdravnik,
– dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice,
– reševalna služba (112) ali
– urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
– Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
– Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
– TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij:
- https://zivziv.si.
- Mladinska spletna svetovalnica tosemjaz.net.
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (031/ 704-707 ali osebno na Tržaški 132 v Ljubljani vsak delovni dan med 8. in 20. uro.).
- https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/ – mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja s kontakti.
Literatura:
- Smernice za preventivo in postvencijo v šoli so objavljene v priročniku Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka;
- Konec molka: Kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo je zakladnica znanj avtoric Violete Irgl in Jane Debeljak iz terapevtske prakse dela z otroki in mladimi, prepletena z osebnimi zgodbami. Namenjena je žalujočim, ki so doživeli travmatično izkušnjo izgube, tistim, ki bi radi pomagali nekomu v stiski, in strokovnjakom.
- Zakaj tako boli? – Ko zaradi samomora izgubimo najbližje je brezplačna knjižica psihoterapevtke Violete Irgl, ki preko resničnih zgodb opisuje, kako pristopiti k žalujočemu in kako poskrbeti tudi zase. Knjižica ima tudi dodatek – Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji, ki zajema številne praktične nasvete, kako ravnati v različnih situacijah.
- Gugalnica je stripovski prvenec ilustratorja in striparja Gašperja Rusa ter scenarista Žige Valetiča, ki se dobi po simbolični ceni. Je osebna pripoved o samomoru skozi otroške oči, ki nagovarja in je v podporo žalujočim.
- Mala Sončna Žarkica in zajčja družina – terapevtska knjižica otroškega psihologa Christofa Lehmanna je namenjena predvsem predšolskim otrokom, ki se spopadajo z izgubo staršev.
- Ko izgubiš … zgodba o prebolevanju samomora v družini – osebna izpoved avtorice Anje Klančar, ki je zaradi samomora izgubila starše in kasneje še brata, nudi oporo žalujočim in daje navdih vsem, ki trpijo zaradi hudih izgub.